Medijska be_a

V uvodnem nagovoru je Igor E. Bergant, voditelj oddaje Odmevi izpostavil, da je razlika med dobrim in slabim lahko že v eni črki. »Če bi izpisali črke Medijska be_a, bi kdo namesto ‘r’ vstavil ‘d’.«

»Medijska bera pomeni nekaj, kar je bilo zelo dobro, kar je bilo nadpovprečno in nekaj, čemur je treba slediti,« je Bergant otvoril prvi dogodek drugega dne festivala Naprej 2018. Letos so si takšno pohvalo prislužili: Adrijana Gašpar, Anže Božič, Lea Udovč in Taja Topolovec in o svojih uspehih tudi spregovorili.

Adriana Gašpar: Nismo še najhitrejši, smo pa kredibilni in pišemo zgodbe o ljudeh

Marca 2018 so pri pomurskem regionalnem časopisu Vestnik vzpostavili spletno stran Vestnik.si. Za nespremenjeno redakcijo sicer uveljavljenega medija s kar 70-letno tradicijo je bila to velika sprememba. ”Novinarji so morali iz tedenskega urnika presedlati na urni urnik,” je povedala Adriana Gašpar, odgovorna urednica. ”Ne, minutni urnik!” se je oglasil nekdo iz občinstva. V smehu je Gašparjeva dodala, da v Pomurju čas še vedno teče malo počasneje.

Priznava, da se še učijo in še niso najhitrejši, jo pa tolaži, ko ji bralci povejo, da četudi niso prvi, ohranjajo kredibilnost. ”Saj mogoče je kdo drug hitrejši, a kasneje pri vas preverimo, kaj se je zares zgodilo.”

Ker na spletu dajejo prednost ažurnosti, so prispevki, kasneje objavljeni v časopisni verziji, precej drugačni od spletne. Vsebujejo manj fotografij, so pa bolj poglobljeni, vsebujejo komentarje in dajo glas še drugim akterjem v zgodbi. Po besedah urednice so prav zgodbe tiste, ki Vestnik delajo drugačen in tako priljubljen med ljudmi. Ljudem so všeč zgodbe, ki se dogajajo okrog njih in zgodbe, s katerimi se lahko poistovetijo. In temu pri Vestniku na spletu, tako kot v tisku, ostajajo zvesti.

Anže Božič: Čezmejno sodelovanje medijev : arbitraža

Anže Božič, novinar oddaje 24 ur na Pop TV je spregovoril o mednarodnem projektu izvedenem s hrvaško Nova TV. Novinarji so tako združili prednosti obeh televizij in naredili skupni prispevek o arbitraži. Projekt je po mnenju mnogih odlično pokazal, kako uspešno je lahko čezmejno sodelovanje med novinarji in televizijskimi hišami.

Čeprav je ideja prišla z vrha korporacije, sta projekt izvedla le dva novinarja, hrvaška novinarka Ivana Pezo Moskaljov in že omenjeni Božič. »Urednica me je vprašala, če me tema in tovrstno sodelovanje zanimata, seveda sem takoj pristal,« pravi Božič. Vso komunikacijo sta zelo hitro izvedla kar prek telefonskih klicev in e-mailov in se odločila za »crosfire« oziroma navzkrižni stil prispevka. »Pri nas čezmejno sodelovanje ni tako pogosto, na Hrvaškem pa se ga poslužujejo večkrat,« je pojasnil Božič. Dogovorila sta se, da bo Pezo Moskaljovova poročanje začela na severovzhodnem delu meje, Božič pa na jugozahodnem, prispevek sta zaključila s srečanjem na Trdinovem vrhu.

Januarja 2018, ko sta snemala prispevek, politični odnosi med državama niso bili najboljši. »Hrvaški minister je v Sloveniji mahal z zastavo, Cerar pa ni želel na obisk na Hrvaško. To politično dogajanje je vplivalo na ljudi,« razlaga Božič. Bistvo prispevka zato ni bilo iskanje kontroverznosti, temveč prikaz abstraktnih življenjskih situacij ljudi ob meji.

Slovenski mediji so zgodbe o arbitraži predstavljali bistveno drugače kot hrvaški mediji, ki arbitraži niso posvečali velike pozornosti. Poročanje s slovenskega stališča je vključevalo miselnost, da bi morali arbitražno razsodbo upoštevati, medtem so hrvaški mediji poročali, kot da arbitraže sploh ni.

Odziv ljudi na prispevek je bil zelo pozitiven, dosegel je celo francoskega novinarja iz televizije ARD. Prav ta novinarski izdelek ga je prepričal v to, da je reportažo o arbitraži prišel posnet tudi sam. »Mislim, da bi bilo tovrstno sodelovanje mogoče tudi v prihodnosti. Želim si, da bi bilo pri nas več mednarodnega sodelovanja,« je zaključil Božič.

Lea Udovč: Pogosto se zgodi, da o dosežkih slovenskih znanstvenikov prvi poročajo tuji mediji

Znanstveno novinarstvo v Sloveniji je naredilo že ogromne korake naprej, vsekakor pa slovenske znanstvene novinarje čaka še ogromno dela, meni Lea Udovč, slovenska znanstvena novinarka portala STAznanost in nominiranka za evropsko znanstveno novinarko leta 2018.

Portal STAznanost je bil ustanovljen leta 2015. Za njim ne stoji posebno veliko kolesje, saj  portal ustvarjata le ona in njen urednik. Udovčeva tam objavi od deset do petnajst znanstvenih vsebin na mesec, v zadnjem času pa se posveča tudi mednarodni znanstveni sceni. Sodelovala je pri projektih Xlike in Renoir, ki se ukvarjata z analizo razširjanja novic po svetu. V okviru teh projektov je sodelovala z znanstveniki iz Varšave, Sankt Petrsburga in Amerike.  Kot posebno pomembno izpostavlja sodelovanje s slovenskim znanstvenim inštitutom Jozef Stefan.

Na portalu vsako leto objavijo tudi deset multimedijskih zgodb, ki obravnavajo najrazličnejše znanstvene tematike, od človeške ribice (ki je med bralci najbolj priljubljena tema) do astrofizike, kvantne fizike, jedrske fizike, biologije, robotike ter zdravljenja raka. Poskušajo kriti tudi humanistično in družboslovno področje. Posebno pozornost posveča mladim raziskovalcem ter znanstvenicam, vse teme pa poskuša narediti čim bolj razumljive za neizobražene bralce.

Taja Topolovec: Pri Pod črto nihče ni v dobrem odnosu z odgovorom: “Tako pač je.”


“Pri projektih, ki so neprofitni in se osredotočajo na preiskovalno novinarstvo, zelo težko ločimo novinarski del od poslovnega,” je uvodoma dejala Taja Topolovec, soustanoviteljica in direktorica portala Pod črto in zato namesto poslovnega raje predstavila njihov medijski model.

Portal Pod črto ima tri glavne stebre prihodkov: donacije bralcev in podjetij, denar, ki ga pridobijo prek razpisov, in sredstva fundacij. Tako so se odločili, da se izognejo pretirani odvisnosti od enega samega vira.

Pri naslavljanju podjetij so zaznali problem, da nikjer ni tradicije, da bi podjetja direktno podpirala medije. Zato so model morali vzpostaviti sami. Ta vključuje rešitve, kako najti in nagovoriti podjetja, ki bi sodelovala, ter z njimi vzdrževati stik. “Ni namreč dovolj, da se enkrat na leto pojaviš na njihovih vratih in jih prosiš za naslednjo donacijo.” Treba je vzdrževati odnos skozi celo leto, jim povedati, kaj počneš, zakaj je njihov prispevek pomemben in se jim tudi večkrat zahvaliti.

Tudi če želiš, da tvoje delo podprejo bralci, ni dovolj, da jim samo podajaš vsebine in pričakuješ, da bodo v nekem trenutku tvojemu delu namenili donacijo. Treba jim je zelo jasno povedati, da njihovo podporo potrebuješ ter zakaj in kako jo boš porabil. Zato vsako leto pripravijo kampanjo Podpri Pod črto, v kateri bralcem predstavijo, kaj so z njihovo podporo v tem letu naredili; kaj so preiskali in do kakšnih sprememb je na podlagi njihovega dela prišlo. Na Pod črto namreč nihče ni v najbolj prijateljskih odnosih z odgovorom: “Tako pač je.” Ukvarjajo se z iskanjem odgovorov, zakaj je tako in kaj bi se v prihodnosti dalo spremeniti.

Komentiraj

Polja označena z * so obvezna