Pavla Holcova: Preiskovalno novinarstvo bodo rešili ljudje, ki bodo za novice pripravljeni plačati

Pavla Holcova je češka preiskovalna novinarka, ki je največ pozornosti dobila v zadnjem letu. Z novinarskim kolegom Jánom Kuciakom je za Projekt poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP) preiskovala zloglasni primer povezave italijanske mafije s slovaškim parlamentom. Vendar pa to ni bilo edino odkritje v času njenega novinarskega delovanja. Sodelovala je namreč tudi pri razkrivanju organiziranega kriminala v Srbiji, pranja denarja, panamskih in rajskih dokumentov, naložb azerbajdžanskih državnih uradnikov v evropske politike in še mnogo drugih zgodb.

Preiskovalna novinarka je, kakor je dejala sama, postala čisto po nesreči. V sklopu dela People in need je delovala tudi na Kubi. Tam je kubanske novinarje in disidente poučevala, kako producirati nepristransko novinarstvo. S svojim takratnim urednikom je v hotelskem baru spoznala pijanega moškega, ki jima je izdal, da s svojim podjetjem nelegalno tovori vojaško opremo na Kubo. Kubanska policija jih je aretirala in urednik ji je pripovedoval o preiskovalnem novinarstvu, ki jo je zelo fasciniralo.

Nad preiskovalne zgodbe z ustanovitvijo Češkega centra za preiskovalno novinarstvo

Tako je leta 2013 ustanovila Češki center za preiskovalno novinarstvo in se tudi zares posvetila temu. »Ko sem ustanovila center, je bil moj cilj precej preprost. Bilo je veliko čeških preiskovalnih novinarjev, ki pa niso bili povezani s preostalim svetom,« je dejala in dodala, da je želela na Češko prinesti tudi mednarodne primere, ki pa bi bili še vedno povezani s Češko.

Za preiskovalnega novinarja je delo v takšnem centru v določenih pogledih morda boljše kot delo v medijih, saj nimajo konkurence in se jim zato ni treba boriti za klike. Vendar pa Holcova poudarja, da ima tudi delo v mediju svoje prednosti. »Večje medijske hiše imajo skupino odvetnikov, imajo večjo skupino novinarjev, ki jih lahko dodelijo določeni zgodbi,« je razložila, a dodala, da prav zaradi boja za klike zgodbam ne morejo posvetiti toliko časa, kolikor ga lahko novinarji v njihovem centru.

»Na novo moramo zastaviti financiranje medijev, saj ti ne morejo preživeti zgolj z oglaševanjem. Preiskovalno novinarstvo bodo rešili ljudje, ki bodo za novice pripravljeni plačati.«

Zdi se ji, da je v medijih vseeno dovolj prostora za preiskovalne zgodbe, vendar je težava v tem, da so te producirane v najkrajšem možnem času. Težava nastane pri financiranju. »Na novo moramo zastaviti financiranje medijev, saj ti ne morejo preživeti zgolj z oglaševanjem. Preiskovalno novinarstvo bodo rešili ljudje, ki bodo za novice pripravljeni plačati,« je razložila.

Ljudje utrujeni odgovornosti, ki jim jo prinaša demokracija

Vendar pa je tu tudi težava lažnih novic, ki ubijajo zaupanje občinstva v medije. Holcova pravi, da so takšne novice dobile še toliko več pozornosti s povzdigovanjem desničarske politike. Po njenem mnenju bi lahko rekli, da so ti ekstremisti ustvarili lažne novice, ki so uničile moč medijev. »Vendar pa dvomim, da je to tako preprosto. Bojim se, da je zadeva precej bolj zakomplicirana,« je povedala.

Pokomentirala je tudi nove avtokratske politike, ki se pojavljajo v določenih državah. Dejala je, da se takšne oblike lahko pojavljajo zato, ker so ljudje utrujeni odgovornosti, ki jim jo prinaša demokracija. »Utrujeni so in prav zato iščejo najlažjo rešitev,« je razložila in dodala, da je treba ljudem razložiti, zakaj je demokracija dobra zanje, vendar pa da morajo novinarji najprej razumeti, zakaj se podpora demokraciji zmanjšuje. »Šele nato bomo verjetno našli rešitev, kako se boriti proti temu,« je dejala. Zelo težko je namreč naslavljati človeka, ki te nima namena poslušati. »Najti moraš neko skupno točko, skupen interes in nato nadaljevati od tam.«

Iskanje policijske zaščite po umoru kolega Kuciaka ni bilo potrebno

Skupen interes ljudstva se je zagotovo pokazal pri zloglasnem primeru razkritja povezave italijanske mafije s slovaškim parlamentom. Preiskovalna zgodba je Jána Kuciaka, slovaškega preiskovalnega novinarja in tesnega sodelavca Pavle Holcove, stala celo življenja. Po razkritju zgodbe, ki jo je Kuciak preiskoval, so se na Slovaškem začeli množični protesti, ki se dogajajo še danes.

Holcova je dejala, da je za smrt kolega in njegovega dekleta Martine Kušnírove izvedela le nekaj minut po odkritju njunih trupel. »Urednik mi je takoj svetoval policijsko zaščito, sama pa še vedela nisem, kako naj to naredim,« se je dogodkov spominjala Holcova. Povedala je, da jo je policija sama kontaktirala in ponudila zaščito njej in njenim bližnjim, še preden je prispela v službo.

Spremembe so zgolj kozmetične

Po umoru je močno kritizirala reakcijo oblasti z besedami, da so bile spremembe v parlamentu zgolj »kozmetične«. Politiki so namreč odstopili, vendar pa so jih zamenjali kolegi iz iste politične stranke. »Bojim se, da imajo prejšnji politiki še vedno vpliv na tiste, ki so prevzeli njihova mesta, in imajo tako še vedno moč pri odločanju,« je svojo izjavo razložila Holcova. Tako je skeptična nad spremembami, ki se trenutno dogajajo, saj bi bila lahko to po njenem mnenju le še ena poteza politične igre.

Holcova je bila tudi zelo kritična do reakcije slovaške policije, ki jo je na zaslišanju, na katerega je prostovoljno pristala, zadrževala več ur in ji tudi zasegla telefon. Telefon so ji po vseh medijskih kritikah in pritožbi OCCRP sicer vrnili. »Tukaj se je pokazala mednarodna podpora. Evropski mediji so poročali, da dejanje slovaške policije ni sprejemljivo. OCCRP pa je bil nad njihovimi dejanji pravzaprav še bolj razburjen kakor jaz,« je povedala Holcova. 

»Urednik mi je takoj svetoval policijsko zaščito, sama pa še vedela nisem, kako naj to naredim.«

Skupna zgodovina, velike razlike

Slovaška in Češka sta si, čeprav imata skupno zgodovino in državo, iz katere izhajata, pravzaprav precej različni pri obravnavi korupcije in organiziranega kriminala, pravi Holcova. Češki kriminal je namreč nekoliko lepše zapakiran, medtem ko je ta na Slovaškem veliko bolj viden, je razložila in dodala, da se boji, da si bosta v prihodnosti postala veliko bolj podobna. »Menim, da je za takšne razlike med državama kriv vpliv Nemčije na Češko. Preiskovalno novinarstvo se mi trenutno zdi varnejše na Češkem, vendar se bojim, da se lahko to zelo hitro spremeni,« je bila zaskrbljena.

Preiskovalno novinarstvo je trenutno zelo neprivlačen poklic

Prihodnost je trenutno zelo skrb vzbujajoča tema za preiskovalne novinarje. Holcova pravi, da bi bila seveda zelo vesela večjega števila preiskovalnih novinarjev z veliko boljšim razumevanjem delovanja sveta. »Točno to je namreč naše delo,« pravi, vendar dodaja, da glede na trenutno situacijo, preiskovalno novinarstvo zagotovo ni eden izmed najbolj privlačnih poklicev prihodnosti.

Zaprto za komentiranje