»Profesionalni katalonski novinarji spoštujejo dejstva«

Politična kriza, ki je v Kataloniji izbruhnila po oktobrskem referendumu o neodvisnosti, pred mnoge izzive postavlja tudi medije. Novinarja katalonskega javnega radia (Catalunya Radio) Ricard Ustrell in Joan Botta zagotavljata, da profesionalni novinarji v Kataloniji še vedno delujejo neodvisno, saj so dejstva tista, ki jih morajo spoštovati.

Spor med Španijo in Katalonijo o neodvisnosti avtonomne pokrajine Katalonije je močan veter v jadra dobil oktobra letos. A tlelo je že prej. Predlog zadnjega reformiranega statuta o avtonomiji je katalonski parlament v španskega poslal leta 2005. Katalonci so ga potrdili na referendumu, a je leta 2010 špansko ustavno sodišče nekatere dele statuta razglasilo za protiustavne.

Po tem se je okrepilo katalonsko gibanje za neodvisnost, o kateri so Katalonci na referendumu, ki ga je ustavno sodišče prepovedalo, glasovalo 1. oktobra. Spor je vrelišče dosegel na dan referenduma, ko je španska policija nasilno vdrla na več volišč, zasegla volilne skrinjice in nasilno odstranila volivce, posnetki brutalnega dogajanja pa so obkrožili svet.

27. oktobra je katalonski parlament, sklicujoč se na izid referenduma, potrdil deklaracijo o neodvisnosti, Španija pa je v skladu s 155. členom ustave Kataloniji avtonomijo odvzela. Razpustila je regionalni parlament, odstavila regionalno vlado in za 21. december razpisala regionalne volitve. Odstavljeni predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont se je zaradi obtožbe upora in nezakonitega prisvajanja javnih sredstev zatekel v Bruselj.

Novinar mora spoštovati dejstva

S tem ko je Španija letos prvič uporabila 155. člen ustave, ki španski vladi omogoča neposredno nadzorovanje Katalonije, je ogrozila tudi neodvisnost tamkajšnjih javnih medijev. Čeprav španska vlada nadzoruje njihove finance, profesionalni novinarji svoje delo opravljajo neodvisno, je izpostavil katalonski radijec in televizijec Ricard Ustrell.

»Veliko novinarjev je imelo občutek, da se morajo tokrat postaviti na eno stran. A večina naših kolegov je opravila izjemno delo,« je povedal Ustrell. »Kot novinar moraš povedati resnico. Dejstva so dejstva,« je poudaril. A poleg spoštovanja dejstev morajo obsoditi nepravilnosti, kot je bilo brutalno in divjaško nasilje na dan referenduma, je še dodal.

Tišina Evropske unije Ustrella in Botte takoj po nasilju na katalonskih ulicah ni presenetila. »Presenetilo je to, da je Katalonija tišino pričakovala,« je povedal Ustrell. Po njegovih besedah se veliko Kataloncev nima za Evropejce, v pokrajini pa se krepi evroskepticizem.

Primerjava s Slovenijo ni povsem na mestu

Spremljanje katalonske krize je v Sloveniji pri nekaterih vzbudilo spomine na slovensko osamosvajanje. A procesa nista povsem podobni, sta izpostavila novinarja. »Na referendumu o neodvisnosti Slovenije so glasovali skoraj vsi in skoraj vsi so bili za. Sodeč po javnomnenjskih poizvedbah pa neodvisnost Katalonije podpira le malo več kot polovica vprašanih, ostali so proti,« je dejal Joan Botta.

Izidi referenduma, kjer je neodvisnost sicer podprlo 90 odstotkov volivcev, niso zanesljivi, saj se je volitev udeležilo le 43 odstotkov upravičencev. Volilna udeležba bi bila sicer verjetno višja, če na volišča ne bi vdrla policija, saj zaradi tega mnogih volilnih lističev niso mogli prešteti, kar nekaj volilnih upravičencev pa je zaradi nasilja na voliščih raje ostalo doma.

Polovica odstavljene vlade v Belgiji, druga v zaporu

Katalonci po Ustrellovem mnenju vidijo dva možna izida krize: neodvisnost ali nespremenjena situacija. Zagotavlja, da življenje v pokrajini poteka po ustaljenih tirnicah, pogovarjajo se o politiki in narodna družba ni popolnoma sprta.

Botta problem trenutne situacije vidi predvsem v tem, da so politiki natančno pripravili vse do zadnje minute pred razglasitvijo neodvisnosti, »načrta za minuto po razglasitvi pa niso imeli«. Ustrell in Botta menita, da bodo, če decembra na volitvah zmagajo stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, morali iti po tej poti. »To bo težko, saj je trenutno polovica vlade v zaporu, druga polovica pa v Belgiji, « je duhovito pripomnil Ustrell.

Tudi velike zagovornike avtonomije je močno razjezilo, ko je (zdaj odstavljeni) predsednik katalonske vlade Puigdemont po razglasitvi neodvisnosti odšel v Belgijo, saj ne vedo, kako naprej. »Zanimivo bi bilo videti, kako bi vlada o pomenu neodvisnosti prepričala tiste, ki se z njo ne strinjajo,«je še izpostavil Ustrell.

Zaprto za komentiranje